»Koga imaš raje, mamo ali očeta?«

Verjetno se strinjate, da lahko omenjeno vprašanje pogosto slišimo. Če že ne od staršev, pa od sorodnikov, prijateljev ali sosedov.

Ste se kdaj vprašali, zakaj to sprašujemo? 

  • Ali nas res zanima otrokovo mnenje?
  • Ali se bo kaj spremenilo, če oz. ko bomo poznali odgovor?
  • Ali tekmujemo s partnerjem za otrokovo pozornost in preverjamo svojo uspešnost?
  • Ali kot sorodniki zgolj preverjamo, kdo od staršev je več z otrokom, je popustljivejši in milejši?
  • Kako nato otrokov odgovor vpliva na naše mnenje o tej mami ali očetu?

 Za otroka je to vprašanje zelo mučno. Izbrati mora namreč med osebama, ki ju ima zelo rad in mu veliko pomenita.

Sam pri sebi sicer ve, komu je bolj naklonjen, vendar o svoji izbiri težko govori. Nič ni narobe, če je enemu staršu bolj naklonjen, ampak to naj ostane njegova skrivnost.

 Otrokov odziv na vprašanje je pogosto:

  • Najprej poskuša odigrati, da je vprašanje preslišal – je tiho in se ne pusti motiti pri njegovem opravilu.
  • Če vprašamo ponovno, dobimo klasičen odgovor: »Oba imam rad.«
  • Ob ponovnem vprašanju in našem vztrajanju, naj vendarle izbere enega, pa bo to tudi storil.

 Otrok potrebuje oba starša, od vsakega posebej sprejema določene smernice, ki se med seboj dopolnjujejo in služijo kot osnova za odraščanje.

Zato naslednjič – preden postavimo takšna vprašanja – dobro premislimo, ali želimo otroka postaviti v ta nehvaležen položaj.