Učenje nekoč in učenje danes

Ali se tudi vam zdi, da so današnji otroci vedno bolj:
– nesrečni,
– žalostni,
– vzkipljivi,
– agresivni,
– nezadovoljni,
– otožni,
– brez volje do življenja?

Pomislite leta nazaj, 
ko so vam babice pripovedovale:
– kakšne norčije so kot otroci uganjali.
– kako veseli so bili na pašnikih.
– koliko so vsak dan prehodili in jim nič ni bilo težko.
– koliko časa so preživeli s sosedi.
– kako so se zabavali ob delu.
– kako so se izšolali in s ponosom opravljali svoj poklic.

Kaj je razlika med NEKOČ in DANES? 

Leta nazaj
so otroke poučevali prek izkušenj v resničnem svetu. Otroci so se učili od odraslih z določenimi izkušnjami, ki so redno vadili svoje veščine, npr.:

  • Lova so se naučili tako, da so hodili na pohode skupaj z lovci.
  • Tkati so se učili tako, da so vadili to spretnost pod vodstvom izkušenih tkalk.
  • Kmetovati so se naučili tako, da so doma (oz. pri sosedovem kmetu) pomagali delati.

Otroke so vključevali v vsakdanja opravila ter so se tako počutili pomembne in sposobne.

 

Danes pa imamo skupino ljudi – učitelje – v posebnih zgradbah – šolah – z namenom, da otroke poučujejo široko paleto panog (od zgodovine, kemije, fizike do državljanske in zdravstvene vzgoje).

Otroci morajo v šolah preživeti velik del svojega časa in početi stvari (reševati teste, čakati v vrstah, dvigovati roke, izpolnjevati delovne liste ipd.), s katerimi ne razvijajo veščin, ki bi jih nato potrebovali v vsakdanjem življenju in pri njihovem delu ali pa le-teh veščin ne znajo uporabiti.

Ko pa po letih učenja dobijo v roke spričevalo o poklicni izobrazbi in bi naj bili pripravljeni na delo, so tako rekoč zgubljeni. Zakaj?

  • Ne zaupajo vase,
  • ne čutijo se sposobne,
  • nimajo praktičnega znanja,
  • bojijo se napak in graje.

Kako lahko otroku pomagamo?

  • Vključujmo ga v vsakdanja opravila (že od 2. leta naprej).
  • Opravlja naj dela odraslega človeka, tako se bo počutil pomembnega.
  • Postavimo mu jasne meje in se tega držimo.
  • Omejimo televizijo in računalnik.
  • Pokažimo mu, kako lahko naučeno znanje uporabi v praksi.
  • Pustimo mu nekaj prostega časa – ne ga obremeniti s številnimi izven šolskimi dejavnostmi (npr. športne, glasbene, kulturne…).